Kako onesnažen zrak vpliva na dihala?
Delci PM2.5 in PM10 so glavni povzročitelji poškodb dihalnih poti. Prodrejo globoko v alveole pljuč, povzročajo vnetja in zmanjšujejo pljučno funkcijo. Izpostavljenost tem delcem povečuje tveganje za akutne respiratorne okužbe, astmo, bronhitis in kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB). Poleg tega lahko ti delci vstopijo v krvni obtok in povzročijo srčno-žilne težave.
Najbolj ogrožene skupine
Najbolj prizadeti so:
- Otroci – Njihov dihalni sistem je še v razvoju, zaradi česar so bolj občutljivi na onesnaženje. Raziskave kažejo, da imajo otroci, ki odraščajo v onesnaženih območjih, do 10 % manjšo pljučno kapaciteto.
- Nosečnice – Izpostavljenost onesnaženju lahko povzroči prezgodnji porod, nizko porodno težo in dolgoročne zdravstvene težave pri novorojenčkih.
- Kronični bolniki – Osebe z astmo, KOPB ali srčnimi boleznimi ob vdihavanju onesnaženega zraka doživljajo poslabšanje simptomov.
Stanje onesnaženosti zraka v Srbiji in na Balkanu
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima Srbija eno najvišjih stopenj smrtnosti zaradi onesnaženja zraka v Evropi. V mestih, kot so Beograd, Užice in Valjevo, koncentracije PM2.5 in PM10 redno presegajo priporočene ravni. Med ogrevalno sezono kurjenje premoga in biomase dodatno poslabšuje kakovost zraka.
Simptomi in posledice izpostavljenosti onesnaženemu zraku
Simptomi, povezani z vdihavanjem onesnaženega zraka, vključujejo:
- Kašelj in draženje grla
- Težko dihanje
- Glavobol in utrujenost
- Poslabšanje simptomov astme in bronhitisa
Dolgoročne posledice lahko vključujejo razvoj kroničnih pljučnih bolezni, raka in srčno-žilnih težav.
Priporočila za zaščito pred onesnaženim zrakom
Da bi zmanjšali izpostavljenost onesnaženemu zraku, priporočamo:
- Spremljanje indeksov kakovosti zraka prek aplikacij in prilagajanje aktivnosti glede na stopnjo onesnaženosti.
- Uporabo mask s HEPA filtri med sprehodi ali vožnjo s kolesom v onesnaženih območjih.
- Namestitev čistilcev zraka s primernimi filtri v domove in delovne prostore.
- Izogibanje aktivnostim na prostem v obdobjih visoke onesnaženosti, zlasti v jutranjih in večernih urah.
- Podpiranje pobud za izboljšanje kakovosti zraka z zmanjšanjem uporabe fosilnih goriv.
Onesnažen zrak predstavlja resno grožnjo zdravju ljudi, vendar je z ustreznimi preventivnimi ukrepi mogoče zmanjšati tveganja. Izobraževanje, modernizacija ogrevalnih sistemov in uporaba čistilcev zraka so ključni koraki k zaščiti zdravja, zlasti najbolj ranljivih skupin prebivalstva.
